Uvodno obrazložitev je podal g. Dejan Podhraški, ki je pojasnil, da se besedilo odloka od osnutka do predloga ni spremenilo. Dodatno so bila svetnikom podana pojasnila glede požarne varnosti, kar je bil glavni pomislek pri obravnavi osnutka odloka. Povedal je, da gre Občina Medvode v projekt z Občino Cerknica, ki je pri tem projektu njena partnerska občina. Na kratko je ponovil, da se je predhodno analiziralo tri različne variante, in sicer (1) koncesijsko javno zasebno partnerstvo, (2) javno naročniško partnerstvo in (3) javno naročilo. Predlagana je bila izvedba projekta na način za katerega so se odločile tudi vse ostale občine, ki omogoča, da se dobi 730 EUR/kilovat subvencije, kar pomeni, da približno ¾ subvencionira EU. Po postavitvi sončnih elektrarn se bo oblikovala samooskrbna skupnost, na način, da se bodo na eni strani vključili objekti odjemalci in na drugi strani objekti, ki bodo proizvajali električno energijo. Vsi ti objekti bodo vključeni v portfelj skupnosti, ki bo oblikovan tako, da ne bo prihajalo do viškov električne energije. Za konec je pohvalil občino za njen hiter odziv, saj so sredstva trenutno še na voljo, ni pa znano, če bodo objavljeni dodatni razpisi, kot je tisti, ki je predviden v februarju 2025. Predsedujočega je zanimala približna ocena koliko občin se je že odločilo za tako vrsto namestitev sončnih elektrarn. G. Dejan Podhraški je odgovoril, da je bila prva občina, ki se je za to odločila po njegovem vedenju Ljubljana, ki so ji sledile občine Slovenj Gradec, Črnomelj, Slovenska Bistrica, Maribor in Celje. Predsedujoči je pozval člane občinskega sveta k razpravi. V razpravi so sodelovali g. Dragan Djukić, g. Mirko Javeršek, g. Ivo Rep, g. Matejko Trampuš, g. Dominik Bradeško, g. Štefan Čebašek in g. Milan Šobat.

Izražena so bila naslednja mnenja, vprašanja, pobude, predlogi in pohvale:

• G. Dragan Djukić je ponovno izrazil nezadovoljstvo, ker predloga odloka ni obravnaval matični odbor za urejanje prostora in ekologijo, saj so bile na odboru podane pripombe na osnutek odloka. Dodal je, da razume, da se s postavitvijo sončnih elektrarn zasleduje ekonomski interes, vendar bi mu bilo ljubše, če se sončnih elektrarn ne bi postavljalo na šole in vrtce, temveč predlaga, da se jih postavi na druga degradirana območja, npr. parkirišča. Pojasnil je, da se predlaga javno zasebno partnerstvo (JZP) za javno naročniško obliko, kar pomeni, da bo večino sredstev za izvedbo investicije zagotovila Občina Medvode. Finančna analiza, ki jo je pripravil predlagatelj temelji na predpostavki, da bo: • Občina Medvode zagotovila proračunska sredstva za investicijsko dokumentacijo v znesku 30.500 EUR z DDV; • Občina Medvode pridobila v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje izgradnje novih naprav za proizvodnjo električne energije iz sončne energije na javnih stavbah in parkiriščih za obdobje 2024-2026 (oznaka: NOO – SE OVE 2024) znesek v višini 683.360,30 EUR brez DDV, kar predstavlja 68,4% vseh potrebnih sredstev investicije; • Zasebni partner zagotovil 28,6% sredstev za postavitev sončnih elektrarn, oziroma znesek 285.716,88 EUR brez DDV. Predlagatelj prav tako navaja, da iz testa JZP izhaja, da finančni kazalniki JZP kažejo upravičenost za izvedbo projekta skozi javno-zasebno partnerstvo in je potrebno pri upravičenosti naložbe upoštevati tudi širše družbeno ekonomske koristi. Tako bo investicija imela za posledico ekonomske koristi na področju plačila davkov in prispevkov, kakor tudi na področju povečanja BDP Republike Slovenije zaradi multiplikacijskega učinka izvedbe gradbenih del. Meni, da družbeno ekonomska korist ne sme prevladati nad splošno varnostjo oseb in premoženja. V primeru požara na katerikoli stavbi, ki je zajeta v projekt sončnih elektrarn bi tako lahko nastala nepopravljiva škoda. Ogrožena bi bila življenja otrok, pacientov in zaposlenih. Materialna škoda, ki bi v tem primeru nastala občini je po njegovem mnenju prav gotovo večja od ekonomske koristi. Prav tako prihranek pri dobavljeni električni energiji iz sončnih elektrarn in ekonomski kazalniki ne bi smeli biti tisti, ki vplivajo na pozitivno odločitev za JZP izgradnje sončnih elektrarn na pomembnih stavbah v lasti občine Medvode, kot so zdravstveni dom, šole in vrtci. Če že, bi se morale sončne elektrarne postaviti na parkirišča oziroma druge površine, ki so v lasti občine Medvode, saj jih predlagatelj navaja celo v imenu odloka. V testu JZP prav tako ni bila upoštevana višina nadomestila za služnost, ki lahko oceno vlaganj zasebnega ali javnega partnerja, odvisno od tega pri katerem se bo vložek nadomestila upošteval, bistveno spremeni. Za konec je dodal, da bo priprava pogodbe o JZP zahtevna, breme odgovornosti za morebitne posledice, pa bo veliko. Bremena odgovornosti po njegovem ne sme nositi občinski svet, ampak predlagatelj. Naznanil je, da bo sam glasoval proti sprejetju predlaganega odloka.
• Predsedujoči je pojasnil, da je objektov, ki so vključeni v seznam, veliko. Ponovno je poudaril, da tudi sam razume pomisleke, ki jih je podal g. Djukić. Verjame, da bo koncesionar naredil vse kar je v njegovi moči, da do česa takega ne pride. Bolj problematično se mu zdi, kaj se bo zgodilo v obdobju, ko bo koncesijska doba potekla in bo morala občina poiskati upravljavca za sončne elektrarne. Za konec je izpostavil, da ne gre za nek osamljen projekt občine Medvode temveč gre tudi za sledenje drugim občinam ter paradigmi skupnosti in ciljem Evropske komisije, ki ji pripadamo.
• G. Mirko Javeršek je glede očitka o neobravnavi predloga odloka na Odboru za urejanje prostora in ekologije pojasnil, da odbor predloga odloka ni obravnaval zato, ker je bilo besedilo predloga odloka identično besedilu osnutka odloka. Prav tako je pojasnil, da je podjetje Envirodual naslovilo tista vprašanja, ki so bila izpostavljena tudi na Odboru za urejanje prostora in prostora. Pojasnil je, da so se pred osmimi leti zahteve na tem področju zelo zaostrile in so zdaj smernice obvezne, kar v praksi pomeni, da je potrebno za vsako stavbo posebej pripraviti elaborat požarne varnosti in požarni načrt. Po drugi strani pa se je tudi tehnika postavljanja sončnih elektrarn zelo spremenila. Zdaj imajo sončne elektrarne t.i. optimizatorje, ki diagnosticirajo in bdijo nad stanjem modulov, kar je popolnoma neprimerljiva tehnologija kot tista, ki so jo uporabljali včasih. Za konec je pojasnil, da gre občina Medvode s partnersko občino Cerknica v projekt z močjo 1 mega vat. Občina bo plačala 30.000 EUR za pripravo dokumentacijo, pridobila pa bo 1 mio EUR, kar je popolnoma zanemarljiv strošek. Ker bo šla po njegovem mnenju cena električne energije samo še navzgor, je potrebno tako priložnost izkoristiti. Vsaka država bo morala v prihodnosti sama najti načine kako zagotoviti električno energijo. Tudi EU skladi za odpornost in razvoj to podpirajo. Denar iz skladov pride iz emisijskih kuponov, ki jih vplačujejo vse države, potem pa gre spet nazaj k državam članicam, ki so pripravljene vlagati v take načine oskrbe. Meni, da je potrebno v vseh primerih hitreje pristopati k takim projektom, sicer je priložnost lahko zamujena. O tem so večkrat opozarjali tudi občinskega energetskega upravljavca. Za konec je pojasnil, da je moč, ki jo bo imela Občina Medvode s partnersko občino Cerknica 1 mega vat (kar je mio vatov), predvidena energija pa bo blizu 1 giga vata, kar je res ogromna številka. Poudaril je, da ga veseli, da bo Občina Medvode vseeno uspela ujeti ta vlak.
• G. Dragan Djukić je podal repliko na govor g. Mirka Javerška ter pojasnil, da Poslovnik določa, da je potrebno obravnavati predlog odloka, tudi v primeru če ta ni spremenjen, da lahko predlagatelj pove, katere pripombe odbora je upošteval ter katerih ni upošteval in zakaj. Kar pa se tiče sončnih elektrarn je povedal, da sončne elektrarne po 20 letih ne bodo vredne nič ali pa bo potrebno vložiti proračunska sredstva v obnovo teh sončnih elektrarn. Verjame in razume, da gre za veliko sredstev in da Zeleni niso vnaprej proti vsemu, kar se dobrega dogaja, vendar si želi, da bi se izvedla širša javna razprava ter bi se vse deležnike vprašalo, kaj si o tem projektu mislijo.
• G. Stanislava Ulanca je zanimalo, če se je na strehe domov krajevnih skupnosti pozabilo ali se na njih ne da postaviti sončnih elektrarn.
• Predsedujoči je pojasnil, da gre za problem lastništva, saj stavbe niso v lasti občine. Krajevne skupnosti v Občini Medvode imajo namreč svojo lastno pravno subjektiviteto. Prav tako gre v praksi (z izjemo morda dveh) za manjše objekte, hkrati pa večina teh objektov nima uporabnega dovoljenja. S podobnimi vprašanji so se srečevali tudi pri energetski sanaciji objektov.
• G. Ivo Rep je povedal, da popolnoma podpira pristop k projektu. Zahvalil se je pripravljavcu gradiva za dodatno poročilo glede požarnih tveganj. Strinjal se je z govorom g. Mirka Javerška glede razvoja tehnologij sončnih elektrarn. Te tehnologije se po njegovem mnenju razvijajo v smer varnejše uporabe. Glede spraševanja občanov o smiselnosti postavitve sončnih elektrarn meni, da bi bilo to sicer možno, vendar po njegovem mnenju ne bi bilo smiselno, saj so si številni občani že sami postavili sončne elektrarne na strehe objekte v svoji lasti, kar kaže na množično sprejetost. Javni objekti so po njegovem mnenju namenjeni koristi celotne javnosti. Danes neizkoriščene strehe bodo dajale korist tem objektom in drugim objektom, ki bodo vključene v skupno mrežo in dajale najcenejšo energijo. Meni tudi, da vzdrževanje sončnih elektrarn čez 20 let, ne bo predstavljalo takega stroška, če upoštevamo vse koristi, ki jih bo občina v vmesnem času imela, tudi če občina ne bi našla novega upravljavca. Ponovno je poudaril, da popolnoma podpira ta projekt.
• Repliko je podal g. Dragan Djukić, ki se mu zdi nesprejemljivo, da občinski svetnik izjavi, da nima smisla, da se o projektu vpraša občane. Ponovno je poudaril, da se na projekt ne sme gledati samo iz ekonomskega vidika, temveč je potrebno upoštevati tudi druge vidike.
• G. Matejka Trampuša je zanimalo, kako je glede postavitve sončne elektrarne na OŠ Preska.
• Predsedujoči je pojasnil, da je na seznamu zajetih 16 objektov, pri čemer se je za 3 oziroma 4 že dobili NET metering in bodo že zaradi tega najverjetneje izpadli iz seznama. Ideja je, da se stare preške šole ne podre v celoti, temveč ostane objekt, ki bo namenjen izvedbi javnega programa. Trenutno se še ne ve, kateri del bo ostal, najverjetneje pa ne bo ostala telovadnica.
• G. Dejan Podhraški je dodal, da so imeli v Ljubljani narejeno tako, da je bila vsaka sončna elektrarna ovrednotena. Če bi se odločili, da se po določenem številu let posamezen objekt proda ali podre, se lahko točno določena sončna elektrarna odkupi glede na njeno takratno vrednost in se izloči iz portfelija. To je namreč ena od možnosti. Dodatno je pojasnil, da življenjska doba 25 let pomeni, da ta sončna elektrarna deluje z 80 procenti svoje učinkovitosti. To so garancije, ki jih dobivajo zasebniki od proizvajalcev sončnih elektrarn.
• G. Dominik Bradeško je postavil vprašanje, zakaj je Gasilski dom Zgornje Pirniče vključen v seznam, ostali gasilski domovi pa ne.
• Predsedujoči je pojasnil, da je v lastništvo Gasilskega doma Zgornje Pirniče v veliki meri vključena tudi občina. V praksi se je sicer pokazalo, da objekt najverjetneje ne bo primeren, ker je transformatorska postaja predaleč. Pojasnil je, da so po njegovem mnenju za prevzem takega projekta primerni trije, štirje zasebniki v Sloveniji, zato je potrebno v zvezi s posameznimi projekti postavitve sončnih elektrarn počakati tudi na pogajanja z zasebniki.
• G. Dejan Podhraški je potrdil, da bo cena električne energije stvar pogajanj z izbranim zasebnikom, ki bo ceno postavil glede na višino investicije, ki jo bo moral pokriti za postavitev sončne elektrarne na posameznem objektu.
• G. Štefan Čebašek je pojasnil, da podpira zeleno energijo, vendar ga moti, da država ves čas spreminja pogoje. Izrazil je pomislek, da v postopku med pripravo osnutka in predloga odloka ni bilo odgovorjeno na njegove pobude. Zaprosil je namreč za podatke glede kvadrature streh, vendar teh podatkov ni pridobil. Podal je tudi predlog, da se na strehe, ki spodaj nimajo armirane betonske plošče ne montira sončnih elektrarn. Meni da kljub tehnološkemu napredku, ki ga je predstavil g. Javeršek ni mogoče zagotoviti popolne varnosti, zato bi bilo smiselno, da se projekt sončnih elektrarn montira na stavbe, ki lahko omogočijo večjo varnost ljudi in otrok ali pa se jih montira na parkirišča. Zahtevani podatki glede kvadrature bi mu omogočili preračun glede ekonomike projekta. Še enkrat je poudaril, da zeleno energijo podpira, vendar bi si želel, da se projekt izvede na način, ki ne bi ogrožal življenja ljudi, zato je napovedal, da se bo vzdržal pri glasovanju.
• G. Dejan Podhraški je pojasnil, da je pomislek, ki ga je podal svetnik glede kvadrature zelo smiseln v naslednji fazi, ko se bo občina pogajala z zasebnikom. V tisti fazi se bo konkretno izmerilo vse strehe na stavbah, kjer naj bi se postavila sončna elektrarna in se bo na podlagi tega oblikovala ponudba. V fazi, ko se bo občina pogajala z zasebniki pa bo vsekakor dobrodošlo, da bodo v komisiji tudi strojniki, inženirji in pravniki, ki bodo pozorni na te parametre.
• G. Štefan Čebašek je odgovoril, da bi si vseeno želel vsaj neko okvirno oceno glede kvadrature.
• Predsedujoči je obljubil, da bo pred samo odločitvijo sklicana koordinacija svetnikov ter povabljen koncesionar, ki bo odgovarjal na pomisleke občinskih svetnikov. V tisti fazi bo občina imela tudi konkretne podatke glede vključenih stavb in kvadrature streh.
• G. Milana Šobata je zanimalo, če občine, ki jih je razlagalec omenil na začetku, tudi postavljajo sončne elektrarne na šole in vrtce.
• G. Dejan Podhraški je odgovoril, da se največ postavlja na šole, vrtce in včasih tudi na zdravstveni dom. Pojasnil je, da sončnih elektrarn na parkiriščih nima nobena občina. Mestna občina Ljubljana je želela postaviti sončno elektrarno na parkirišču v Stanežičah, vendar se to ni izkazalo za optimalno, saj bo čez nekaj let zaradi dreves parkirišče zasenčeno. Dodatno je izpostavil, da je potrebno pri parkiriščih upoštevati tudi pravila OPN glede ozelenitve, ki potem zasenčijo parkirišča.
• Predsedujoči je za konec pojasnil, da se tudi njemu zdi, da je država na tem področju konfuzna. Predstavil je primer postavitve sončnih elektrarn na degradiranih območjih. V praksi se je namreč pokazalo, da imajo tudi območja, za katera na občini vedo, da so degradirana območja, zelo visoko bonitetno oceno, ki ne omogoča postavitve sončnih elektrarn po tem projektu. Poudaril je tudi, da je vključitev šol in vrtcev v skupno omrežje zanimiva zato, ker šole proizvedejo največ energije v mesecih, ko te energije ne potrebujejo, ker pouk takrat ne poteka.

Predsedujoči je v sprejem predlagal naslednji SKLEP 3:

Občinski svet Občine Medvode sprejema predlog Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Sončne elektrarne na površinah in objektih Občine Medvode«.

Prisotnih je bilo 20 članov občinskega sveta.

G. Dragan Djukić je podal obrazložitev glasu ter naznanil, da bo glasoval proti. Povedal je, da je v Avstriji videl veliko sončnih elektrarn na degradiranih območjih ter poljih, ni pa jih videl na šolah in vrtcih. Pozval je svetnike, da sami prevzamejo odgovornost za vse kar se bo iz tega projekta razvilo, tako dobre strani, kot tudi morebitne slabe strani.

Predsedujoči je pripomnil, da se mu tako izvajanje ne zdi korektno, saj vsi svetniki delujejo v skladu z najboljšo vero, da gre projekt v pravo smer. Poudaril je, da nihče ne more prevzemati odgovornosti za nekaj, na kar nima vpliva. Občinski svetniki s potrditvijo sklepa sprejemajo zgolj pravni okvir, da se ta projekt lahko izvede. Morebitna odgovornost bo na izvajalcu in koncesionarju, ki bosta projekt izvedla. Hkrati pa pritrdil, da sto procentne varnosti ni mogoče vnaprej zagotoviti.

ZA sklep je glasovalo 19 članov. PROTI je glasoval 1 član. Sklep je bil sprejet.

Seja se je končala ob 17.40.