Uvodno obrazložitev je podal g. Matej Osolnik iz Urada župana, ki je povedal, da se je vloga krajevnih in vaških skupnosti z reformo lokalne samouprave leta 1991 pričela izrazito spreminjati, saj so pred to spremembo mnoge krajevne in vaše skupnosti opravljale naloge in pristojnosti sedanjih občin. V nadaljevanju je podal zgodovinski pregled sprememb, s poudarkom na spremembah v Občini Medvode. Povedal je, da danes krajevne in vaške skupnosti ostajajo kot način sodelovanja občank in občanov v ožjih delih občine. Dodal je, da se je dobro leto dni nazaj pričel projekt ReKS – Redefiniranje vloge krajevnih in vaših skupnosti, kjer se je najprej s pomočjo krajevnih in vaših skupnosti pripravila podrobna analiza stanja, nato pa so se preko kolegijev predsednikov svetov in delovne skupine ReKS pripravile spremembe Odloka, ki jih je v nadaljevanju podrobneje predstavil.

To točko je obravnavala tudi Statutarno pravna komisija. Predsednica komisije, ga. Zvonka Hočevar je povedala, da je komisija obravnavala osnutek Odloka na svoji redni seji in povedala, da je komisija podala nekaj pobud in pripomb, ki jih je podrobneje predstavila, in sicer:

• v 1. odstavku 19. člena osnovnega odloka se besedilo »se lahko imenuje«, ki je nedoločen pojem spremeni v »Svet krajevne skupnosti lahko imenuje«;
• v 2. odstavku 19. člena osnovnega odloka se besedilo »naloge in mandat, ki ne sme biti daljši od mandata sveta krajevne skupnosti« spremeni v »naloge in mandat, ki praviloma ne sme biti daljši od mandata sveta krajevne skupnosti«;
• v 9. členu sprememb oz. v 23. členu osnovnega odloka se doda elektronski naslov;
• v 13. členu sprememb oz. v 35. členu osnovnega odloka komisija meni, da je izpadla navedba ploščadi, igralne ploščadi, asfaltiranih igrišč, ki ne sodijo ne pod zelenice in ne pod otroška igrišča. Podala je primer KS Preska, kjer se telovadi in je velika površina, ki jo je potrebno redno vzdrževati in čistiti ter željo, da se podrobneje opredeli, kako je s tem in lastništvom ter da se to doda;
• v prehodnih določbah, kjer je navedeno »z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep o določitvi seznama cest, ki so v upravljanju in vzdrževanju krajevnih oz. vaških skupnosti« je bilo postavljeno vprašanje ali je potrebno opredeliti kam se prenese oz. kdo bo to sedaj vzdrževal. Statutarno pravna komisija predlaga Občinskemu svetu Občine Medvode, da osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o krajevnih in vaških skupnosti v Občini Medvode s podanimi pripombami obravnava in sprejme.

Predsedujoči je pozval člane občinskega sveta k razpravi. V razpravi so sodelovali ga. Mojca Murnik, ga. Zvonka Hočevar, g. Stanislav Ulanec, g. Dominik Bradeško, g. Ladislav Vidmar, g. Ivo Rep, g. Mirko Javeršek in g. Luka Čukajne.

Izražena so bila naslednja mnenja, vprašanja, pobude, predlogi in pohvale:

• Ga. Mojca Murnik je povedala, da je bila v času priprave osnutka opravljena široka razprava s predstavniki krajevnih skupnosti in je bilo zaradi dobrega sodelovanja moč pripraviti dober osnutek. Dodala je, da se zaradi narejenega angažmaja v občinski upravi ter s strani župana in podžupanov kaže napredek pri sodelovanju s krajevnimi skupnostmi ter izrazila upanje, da se bo z obnovo dokumenta to sodelovanje v dobrobit krajanov v prihodnje še poglobilo.
• Predsedujoči je povedal, da je pripravljen osnutek eden od sadov projekta ReKS. Pojasnil je postopek nastajanja dokumenta ter podal opažanje glede samega sodelovanja krajevnih skupnosti. Izpostavil je, da je bil cilj projekta opogumiti krajevne skupnosti, da se še bolj intenzivno odzivajo na dražljaje, ki jih dobivajo s strani svojih občanov, na način, da so krajevne skupnosti podaljšana roka občanov in občinske uprave, da lahko skupaj delamo. Poudaril je, da mora vsak prevzeti svoje naloge in jih voditi ter da so morebitne dodatne pobude vedno dobrodošle.
• Ga. Zvonka Hočevar je povedala, da podpira spremembo ter dodala, da ljudje pogrešajo povezanost znotraj krajevnih skupnosti in ravno ta obveščenost in povezovanje bo krajevne skupnosti oživilo. Podala je primer zadnjega prižiga luči v Preski. Vezano na besedilo je dala pobudo, da se besedilo 12. člena oz. 31. člena odloka, zadnji odstavek: »sejnine se izplačajo za prve štiri seje sveta v posameznem koledarskem letu… « spremeni v »sejnine se izplačajo za štiri seje«, saj je menila, da tisti, ki sedaj niso prihajali na seje, bodo na prve štiri prišli, nato pa jih zopet ne bo. Povedala je, da bi dala pristojnost predsedniku sveta KS, da odloči katere so pomembne seje zaradi sklepčnosti in same tematike ter tako določi seje, kjer se bo prejela sejnina.
• G. Stanislav Ulanec je postavil vprašanje ali bodo sejnine na razpolago že v tem mandatu ali z novimi volitvami. Menil je, da bi bilo pametneje, če bi se to realiziralo z novimi volitvami ter predlog obrazložil. Dodal je, da če svetniki ne bodo zavedni in če ne bodo pristaši svojih krajevnih skupnosti, sejnine ne bodo rešitev in jih ne podpira.
• Predsedujoči je pojasnil, da so sejnine predvidene takoj s sprejemom odloka, v letošnjem in prihodnjem proračunu, da pa je vključen tudi člen, da se lahko člani sejninam odpovejo. Pridružil se je mnenju, da sejnine ne bodo rešile nobenega problema v krajevni skupnosti, saj je za delo v krajevni skupnosti potrebno imeti veselje ter dodal, da so zgolj majhna zahvala, da so se krajani pripravljeni izpostaviti. Povedal je, da gre za stališče, da so krajevne skupnosti pomemben element in da nekatere krajevne skupnosti glede sejnin menijo, da niso prava pot.
• Ga. Zvonka Hočevar je podala repliko, da ni rekla, da sejnine niso potrebne oz. upravičene, temveč je zgolj podala pobudo, da se spremeni določilo glede plačila prvih štirih sejnin. Povedala je, da se določene dodatne obveznosti in odgovornosti prenašajo na krajevne skupnosti ter da na krajevnih skupnostih za razliko od nekaterih odborov in komisij, sodelujejo vsi člani ter dodala, da je prav, da se stimulira člane in da se sejnine porazdelijo na celo leto in ne zgolj na prve štiri seje.
• G. Dominik Bradeško je izrazil bojazen, da bi ljudje očitali članom sveta prejem sejnin. Dodal je, da je bil to razlog, da so bili v krajevni skupnosti odklonilni, da bi se to uvedlo na sredini mandata, temveč šele z nastopom novega mandata.
• Predsedujoči je povedal, da dokler se vsak zaveda, da se trudi in da svoje delo opravlja maksimalno korektno, ga tovrstne opazke ne smejo ganiti, saj v večini primerov pridejo od ljudi, ki nikoli nič ne naredijo v skupnosti ter dodal, da ima vsak na štiri leta tudi možnost sodelovati na volitvah in prejeti ta sredstva, ki se bodo uvedla.
• G. Ladislav Vidmar je povedal, da je bil od začetka projekta skeptičen glede obstoja krajevnih skupnosti, saj je področje komunale in cest tako zahtevno, da jih praktično skoraj nobena krajevna skupnost ni mogla izvajati tako, kot bi jih morala. Povedal je, da so skozi sestanke dorekli naloge, ki so sedaj jasne in izvedljive. Pri tem je izpostavil urejanje zelenic, parkirišč, otroških igrišč in sodelovanje z občino na področjih, kjer je možno. Menil je, da so možnosti kvalitetnega dela krajevnih skupnosti odprte ter vezano na sejnine izpostavil, da se pridružuje mnenju župana, da lahko vsak stopi v njegove čevlje ter vidi kakšna je odgovornost člana krajevne skupnosti. Povedal je, da se z odlokom strinja in izrazil upanje, da bo krajevna skupnost katere član je, lahko v zgled tudi drugim.
• Predsedujoči je dodal, da se med pristojnostmi krajevnih skupnosti poudarjata dve zelo pomembni zadevi, in sicer podajanje soglasij za odmike in soglasij pri prodaji zemljišč ter oboje podrobneje pojasnil. Izpostavil je tudi dragoceno sodelovanje pri geodetskih izmerah in pomoč občinski upravi pri tovrstnih postopkih. Dodal je, da je cilj predlaganih sprememb to, da ljudje spoznajo, da je krajevna skupnost njihova osnovna sredina in da se najprej obrnejo na skupnost, nato naprej.
• G. Ivo Rep je pojasnil, da je član sveta KS Pirniče in sodeluje v delovni skupini ReKS ter je podpornik uvedbe sejnin. Seje krajevne skupnosti se običajno pričenjajo ob večernih urah in se zaradi obsežnih debat končajo pozno v noč. Povedal je, da v KS Pirniče nikoli ne delajo stvari iz osebnih razlogov ampak vedno v dobro kraja ter da bo osnutek odloka podprl, saj bo tako ohranjena možnost delovanja in posredovanja osnovnih idej krajanov na občinski svet in občino.
• G. Mirko Javeršek je povedal, da je Odlok o krajevnih in vaških skupnostih temeljni odlok v skupnostih. Dodal je, da je potrebno začeti pri koreninah in izpostavil, da je nesmiselno, da krajani preskakujejo krajevno skupnost in se takoj obračajo na občino, saj je krajevna skupnost temeljna enota in je zato smiselno, da jih ohranimo in opolnomočimo. Izpostavil je, da je potrebno v krajevni skupnosti imeti tudi zavedanje, kaj lahko storimo sami, saj se v krajevni skupnost najbolj ve, kaj je potrebno za krajane. Ob tem je podal primer KS Sora in financiranje širitve pokopališča in postavitev fotonapetostne elektrarne, ki so ju izvedli sami. Meni, da morajo krajevne skupnosti gledati na skupno dobro.
• G. Luka Čukajne je povedal, da so KS Pirniče resnično pionirji na področju dajanja mnenj glede odmikov od manj nezahtevnih objektov in menil, da je dobro, da je to zapisano. Dodal je, da v odloku piše, da je tako mnenje nezavezujoče ter se s tem strinjal, ker tako občina na koncu odloča ter podal predlog, da občina poda povratno informacijo, kaj je sklenila v posameznem primeru. Menil je, da je v drugem koraku potrebno uveljaviti spoštovanje občinskih odlokov in soglasij. Vezano na predlog Statutarno pravne komisije glede obveznosti gradbenih odborov je povedal, da so svetniki v praksi že v gradbenem odboru in se stvari podvajajo. Povedal je, da glede sejnin pozna dva sveta KS, ki sta nenaklonjeni sejninam. Bivši svetniki vidijo večji problem v tem, da se ne ravni krajevne skupnosti ne da nič spremeniti in menijo, da bi sprememba tega mišljenja bolj pripomogla k angažiranosti ljudi kot sejnina. Izpostavil je eno izmed navedenih nalog, in sicer pomoč pri delu koncesionarja ter ob primeru, ki ga je navedel, izrazil upanje, da bodo sedaj lahko malce bolj neprijetni do koncesionarja, ki dela včasih ne opravi kot bi ga moral, z razliko od plačila zanj. Vezano na ukinitev volilnih enot je izrazil nestrinjanje, vendar ugotovil, da se državne zakonodaje na tem področju ne da spremeniti. Podal je zahvalo podžupanoma, da se udeležujeta sej krajevnih skupnosti.
• Ga. Zvonka Hočevar je podala repliko glede gradbenega odbora in pojasnila, da je Statutarno pravna komisija podala predlog, da se v 19. členu: »Kot posvetovalno delovno telo krajevne ali vaške skupnosti se lahko imenuje tudi gradbeni odbor za konkreten gradbeni projekt..«, da se namesto nedoločenega »se«, zapiše »svet krajevne skupnosti lahko imenuje…«.
• G. Ladislav Vidmar je vezano na gradbeni odbor izpostavil, da je v krajevni skupnosti ogromno cest in da se pričakuje, da bodo ljudje, ki uporabljajo te ceste, sami dali pobudo, sodelovali pri pobiranju soglasij in pri delu, ki se na to navezuje, kadar se delajo nove ceste. Dodal je, da ko je pobuda krajanov, jo tudi krajevna skupnost lažje zagovarja in da gradbeni odbor, ki ga potrdi krajevna skupnost lahko v sodelovanju z občino lažje dela in se posledično izvede projekt, ki ga krajani želijo.
• Predsedujoči je podal pojasnilo, da mnenje krajevne skupnosti nikoli ne more biti zavezujoče in da je edino zavezujoče mnenje, mnenje občinskega sveta po sami hierarhiji. Krajevna skupnost je lahko samo posvetovalno telo. Glede predloga za povratno informacijo je izrazil strinjanje ter podal predlog, da bo občinska uprava v program vključila avtomatsko možnost pošiljanja odgovora tudi krajevno pristojni krajevni skupnosti. Vezano na kontrolo koncesionarja je izpostavil, da se je v zadnjem letu in pol zelo spremenil način, kako skušamo sodelovati s krajevnimi skupnostmi. Povedal je, da ogromno dela opravita podžupana in da krajevne skupnosti prejemajo mesečne realizacije. Dodal je, da je predlagan odlok dobra podlaga na kateri se lahko gradi in da bi tudi na tej točki lahko bili svetla točka v državi, ki se sicer s krajevnimi skupnostmi ne ukvarja veliko. Menil je, da bi aktivne krajevne skupnosti lahko prinesle rešitev za današnji čas v smislu sodelovanja v dobro vseh.

Predsedujoči je v sprejem predlagal naslednji SKLEP 9: Občinski svet Občine Medvode sprejema osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o krajevnih in vaških skupnostih v Občini Medvode s podanimi pripombami. Prisotnih je bilo 21 članov občinskega sveta. ZA sklep je glasovalo 20 članov. Sklep je bil sprejet.